Naslednji panični napad je sledil tri tedne kasneje in od takrat naprej se napadi pojavljajo vse pogosteje. Nikoli ni vedela, kdaj se bo napad zopet pojavil. Svojih napadov se je sramovala. Bala se je, da bi se ji napad zgodil v prisotnosti domačih, prijateljev ali znancev. Posledično je začela raje ostajati po službi doma, namesto da bi šla ven s prijatelji. V službi se je tudi izogibala vožnji z dvigalom v četrto nadstropje. Strah jo je bilo, da bi obtičala v dvigalu in bi se ji takrat pojavil panični napad. 

Kaj je panični napad?

Panični napadi se pojavijo nenadoma, kot strela z jasnega, brez očitnih vzrokov. Preplavijo nas močni občutki tesnobe in strahu. Panične napade spremljajo telesni občutki omotičnosti, vrtoglavice, dušenja, tresenja, pospešenega bitja srca, bolečine v prsih, mravljinci v rokah in nogah, potenje, slabost, pojavljajo se misli, umrl bom, lahko tudi občutek zamračenosti uma ali pa strah pred tem, da se vam je zmešalo.

Čeprav napadi ne trajajo dolgo, le nekaj minut, pa so za osebo, ki jih doživlja, skrajno neprijetni. Anja je doživela panični napad le enkrat ali dvakrat, brez dodatnih ponovitev in posledic. Tu ni razloga za skrb. Nekateri pa doživijo panični napad večkrat in ti se razvijejo v panično motnjo.

O panični motnji govorimo, ko se panični napadi ponavljajo, neprestano pa so prisotne tudi tesnobne misli in strah pred ponovnimi napadi. Iz teh razlogov začne posameznik, tako kot Lana, spreminjati tudi svoje življenje, tako da se izogiba določenim krajem in dejavnostim, kjer obstaja nevarnost, da bi se panični napad ponovil.

Ljudje s panično motnjo pogosto postanejo preveč pozorni in preobčutljivi že za najmanjše spremembe v telesu. Lana je hitela, da bo ujela avtobus in zaradi hitenja se ji je povečal srčni utrip. Sama si je to razložila, da se je ponovno pojavil panični napad, kar jo je privedlo do resničnega napada.

Strahom pred ponovnim paničnim napadom, izogibanje situacijam in ljudem, odvisnost od spremstva drugega, naredi življenje za ljudi s panično motnjo težko.

Vzroki paničnih napadov

Pojav paničnih napadov je pogosto povezan z nekim dogodkom, ki nas močno pretrese. Pojavljajo se ob večjih spremembah v našem življenju, ob zaključku enega življenjskega obdobja in začetku drugega (zaključek faksa in vstop v redno delovno razmerje, poroka, načrtovanje družine), dogodkih, ki nas močno pretresejo, pogosto je to izguba bližnjega, izguba službe ali kopica stresnih življenjskih dogodkov v kratkem obdobju.

Ker posameznik ni več zmožen obvladati svojih občutkov, težave spregovorijo skozi telo. Panični napadi so pogosto signal, da nekaj ni v redu. To je lahko realna nevarnost ali pa se srečujemo z notranjimi konflikti, ki jih ne rešujemo, ampak jih vedno znova ”pospravimo pod preprogo”. Lahko gre tudi za različne strahove, katerih vzroke je moč odkriti s pomočjo psihoterapevtskega procesa.

Strokovnjaki opažajo, da je panični napad lahko genetsko pogojen in se lahko prenaša iz generacije v generacijo. Biološko gledano vzrok iščejo v avtonomnem živčnem sistemu. Splošna preobčutljivost živčnega sistema lahko povzroči nenadno kemijsko neravnovesje, ki vodi v napad.

Povod za panični napad je lahko tudi uživanje drog, alkohola, kave.

Zdravljenje paničnih napadov ali kaj mi lahko pomaga?

Panična motnja spada med najbolj ozdravljive psihične težave. Prej kot poiščete pomoč, bolje bo. Najbolj učinkovit je celostni pristop. Panični napadi navadno minejo s spoznavanjem in razrešitvijo notranjih konfliktov, s pomočjo psihoterapije in s pomočjo tehnik sproščanja ter po potrebi tudi spremljajočim farmakološkim zdravljenjem, zgolj za lajšanje simptomov panične motnje.

Včasih se fizični simptomi paničnega napada med zdravljenjem spremenijo. Menjava simptomov je lahko znak ozdravitve.

Z zdravljenjem lahko zmanjšate ali odpravite panično motnjo in prevzamete kontrolo nad svojim življenjem.

The post Panični napad appeared first on Psihoterapija.

Pogosti simptomi pri anksioznosti so motnje spanja, kronična izčrpanost, glavobol, bolečine v prsih, trebušna nervoza, napetost mišic vratu in hrbta, otrple okončine, občutek cmoka v grlu in drugi psihosomatski simptomi.

Čutite napetost ali bolečine v nekaterih delih telesa, imate glavobol, vas stiska v prsih, boli trebuh in zdravnik pravi, da je z vami vse v redu?

Ste pogosto nezadovoljni, občutite praznino? Ste se znašli v začaranem krogu negativnih misli? Ste razdražljivi, nervozni? Motijo vas stvari ali osebe, ki jih prej še opazili niste? Se manj smejete kot ste se prej, ste večkrat na robu joka?

Ob takih situacijah govorimo o anksioznosti.

Anksioznost je do neke mere normalno stanje. Vsi imamo skrbi, se bojimo, smo včasih nervozni, razdražljivi in nezadovoljni. Če ste opazili, da pri vas prevladujejo in vztrajajo nekateri našteti simptomi, je vaša anksioznost povečana.

Skrbi, tesnoba, bolečina v prsih, razdražljivost, glavobol so le nekateri simptomi anksiozne motnje. Negotovost, kronični stres, preobremenjenost, nezadovoljstvo na delovnem mestu ali v zasebnem življenju povzročajo, da vse več posameznikov trpi za zmerno do povečano tesnobo.

Psihoterapija pri anksioznosti

Pri zdravljenju anksioznosti s psihoterapijo dosegamo zelo dobre rezultate. Posamezniki se počutijo boljše in čutijo olajšanje. Postopno pride do spremembe v psihičnem funkcioniranju.

Psihoterapija daje varen prostor, kjer lahko brez obsojanja raziskujemo naše misli, čustva, vedenje in občutke. Ozavestimo negativne ali nekoristne ponavljajoče vzorce ter ustvarimo nove. K sebi moramo pristopiti z ljubeznijo in spoštovanjem, da prepoznamo in izrazimo kaj čutimo ter se pripravimo na situacije, ki prihajajo. Naučimo se sprostiti in si zaupati. Iščemo nove poti skozi življenje in vedno bolj smo v stanju, da prevzamemo odgovornost za način delovanja. Skozi proces odkrijemo nove vire moči in jih začnemo uporabljati v vsakdanjem življenju.

The post Anksioznost ali tesnoba appeared first on Psihoterapija.

Depresija ne izbira. Dotakne se lahko vsakogar izmed nas, ne glede na družbeni status, kulturo v kateri živimo, starost, spol. Pomembno lahko oškoduje fizično in socialno funkcioniranje posameznika. Pokaže se s tipičnimi sindromi; izguba veselja, žalost, sprememba v apetitu, izguba energije, zmanjšana kakovost odnosov, napetost, občutek, da smo v se manj funkcionalni in drugimi. Z njimi se sooča vsak izmed nas, vendar so to kratkotrajna čustvena stanja.

Depresija se vleče tedne in tedne in še veliko dlje. Vpliva na vse vidike življenja. Posamezniki jo občutijo na različne načine: kognitivno, vedenjsko, dotakne se medsebojnih odnosov in telesa.

Depresijo lahko poimenujemo tudi »črni pes«. Tako kot resničnega psa je tudi depresijo potrebno sprejeti, razumeti, se naučiti novih veščin in jo nenazadnje ozdraviti.

V kratkem posnetku »Imel sem črnega psa« so znaki in simptomi depresije predstavljeni na razumljiv in zanimiv način.

Zdravljenje depresije

Prezrta in nezdravljena depresija povzroča nepotrebno trpljenje tako posameznikom, ki trpijo za depresijo, kot njihovim družinam. Odkritje depresije in primerno zdravljenje lahko v vaše življenje zopet povrne zadovoljstvo in veselje. S pomočjo in podporo jo lahko premagate in dobite nazaj svoje življenje.
Ključ do okrevanja je v majhnih korakih. Da bi se počutili bolje, je potreben čas. Pot je lažja, če smo pripravljeni sprejeti pozitivne odločitve in pomoč ter podporo drugih.

Učinkovito zdravljenje depresije pogosto vključuje eno od oblik psihoterapije. S pomočjo psihoterapije boste lahko ozavestili kje so korenine vaše depresije, kar vam bo pomagalo razumeti, zakaj se počutite na določen način, kaj so vaši sprožilci depresije in kaj lahko storite, da ostanete zdravi. S psihoterapijo boste pridobili zmožnost samoregulacije na področju zaznavanja, izražanja, uresničevanja in reguliranja lastnih potreb.

The post Depresija appeared first on Psihoterapija.