V psihoterapiji, v varnem odnosu, otrok preko ustvarjanja in igre lažje pride v stik s samim sabo, s svojim telesom, čustvi in mislimi. V terapiji otrok dobi priložnost, da preko kreativnih medijev (igre, risanja, gibanja, lutk, slike v pesku, peskovnika,…) “ubesedi” svoje občutke in težave. Psihoterapija omogoča otroku s čustvenimi in vedenjskimi težavami, da se z njimi sooči, se jih nauči nadzorovati, jih razreši ali zavrže.
Otrok vse čuti in zaznava, ima svoja občutja in doživljanja. Nekateri jih izražajo lažje, drugi jih potlačijo v svoji notranjosti. Pogosto otrok niti ne zna povedati, kako se počuti ali pa svoja doživljanja težko izraža in posledično se odrasli neprimerno odzivajo na njegova čustva in poskuse komuniciranja.
Ta komunikacijski prepad se še poveča, kadar odrasli od otroka zahtevajo, da prevzame tiste načine izražanja, ki so sicer značilni za njih. V komunikaciji z otroki, ki poteka izključno na verbalni ravni, odrasli predpostavljamo, da je spretnost izražanja otroka skozi govor dobro razvita, in ga tako omejimo na medij, ki je pogosto okoren in ga po nepotrebnem omejuje. V želji, da bi bil viden in slišan, odreagira s svojim vedenjem. Pomembno je otroka začutiti in imeti stik z njim in potem mu lahko pomagamo.
Terapija z otroki je namenjena otrokom s čustvenimi težavami (zapiranje vase, agresija, strah, jeza,…), vedenjskimi težavami (neprimerno vedenje, konflikti z vrstniki,…) in psihosomatskimi težavami (težave, kjer čustva spregovorijo preko telesa, kot so glavoboli, bolečine v trebuhu,…), od 4 leta starosti dalje.