Lana je imela prvi panični napad pred šestimi meseci, ko se je v pisarni pripravljala na pomembno predstavitev. Nenadoma jo je preplavil intenziven val strahu. Soba se je začela vrteti in postalo ji je slabo. Celo telo se ji je treslo, težko je dihala, imela je občutek, da ji bo srce skočilo iz prsnega koša. Oklenila se je mize dokler napad ni nehal. Potem pa je globoko pretresena obsedela.
Naslednji panični napad je sledil tri tedne kasneje in od takrat naprej se napadi pojavljajo vse pogosteje. Nikoli ni vedela, kdaj se bo napad zopet pojavil. Svojih napadov se je sramovala. Bala se je, da bi se ji napad zgodil v prisotnosti domačih, prijateljev ali znancev. Posledično je začela raje ostajati po službi doma, namesto da bi šla ven s prijatelji. V službi se je tudi izogibala vožnji z dvigalom v četrto nadstropje. Strah jo je bilo, da bi obtičala v dvigalu in bi se ji takrat pojavil panični napad.